KAZALO DOMOV
 
Slo | Eng
 
DOMOV
Koledar
Novice
13.10.2015
Projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti (2010–2013), ki ga je vodil Inštitut za narodnostna vprašanja je umeščen v on-line bazo dobrih praks in politik za izboljšanje položaja romske skupnosti Sveta Evrope.
>>
3.9.2013

Vrtec v romskem naselju Hudeje je ponovno odprl vrata! Potem, ko je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je gradbeni inšpektor umaknil odločbo o odstranitvi objekta, v katerem se je izvajal program predšolske vzgoje v romskem naselju Hudeje. V šolskem letu 2013/14 je v vrtec vpisanih 21 otrok. O uspehu programa predšolske vzgoje v naselju, pred začasnim zaprtjem vrtca priča podatek, da se vsi otroci (6 učencev), ki so redno obiskovali program vrtca, uspešno šolajo na osnovni šoli v Trebnjem.

>>
3.9.2013

Vrtec v romskem naselju Kerinov grm nadaljuje z delom tudi v šolskem letu 2013/14. Zagotovljena so sredstva za izvajanje programa do konca letošnjega leta.

>>
Novice v letu 2017

Transnacionalno povezovanje

 

Aktivnost 13: Transnacionalno povezovanje in izmenjava praks na področju vzgojno-izobraževalnega dela z Romi

Seznanjanje s praksami vzgojno-izobraževalnega dela z Romi v drugih izbranih evropskih državah (obiski organizacij in institucij, delujočih na področju vzgoje in izobraževanja Romov).

Obstoječi modeli izobraževanja pripadnikov romske skupnosti v Evropi se razlikujejo glede na temeljno izhodišče in cilje izobraževanja, ki vodijo bodisi k asimilaciji (čim hitrejše prilagajanje večinskem modelu izobraževanja) ali pa integraciji (postopno prilagajanje večinskega modela potrebam in željam pripadnikov romske skupnosti). Pobude za vsebinsko izpopolnitev obstoječih oblik izobraževanja zajemajo zlasti predloge za zgodnejše vključevanje romskih otrok v predšolske ustanove, pomoč romskim otrokom pri premagovanju učnih težav in dodatno usposabljanje učnega osebja.

Načini za izboljšanje položaja, ki jih izvajajo posamezne države v okviru Dekade 2005–2015, so: strokovno izobraževanje romskih pomočnikov/asistentov, dodatno usposabljanje učiteljev za delo v večkulturnem okolju ter odpravo predsodkov in preprečevanje nestrpnosti, vključevanje pouka v romskem jeziku in vključevanje novih vsebin o kulturi in zgodovini Romov.

Pomen mednarodnih primerjav je izrednega pomena, saj so Romi kot manjšina izpostavljeni večkratni diskriminaciji in izključevanju v skoraj vseh evropskih državah. Evropska unija izrecno spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse iz posameznih evropskih držav.

Za pripadnike romske skupnosti je to možnost za ozaveščanje o etnični identiteti in vrednosti kulture in jezika. 

Organizacija mednarodnega srečanja z namenom transnacionalne izmenjave izkušenj in dobrih praks ter razprave o izboljšavah na področju vzgojno-izobraževalnega dela z Romi

Poglavitni namen srečanja je predstavitev primerov dobre in slabe prakse iz različnih držav. Odprta vprašanja bomo osvetlili v poglobljeni strokovni razpravi o aktualnih vprašanjih stroke in skupnega življenja Romov in drugih etničnih skupnosti. Vabljeni referenti bodo spregovorili z vidika različnih disciplin, saj je prav fragmentarna obravnava največja ovira za celovito razumevanje vključevanja Romov v izobraževanje.

Pravice romske skupnosti so zapisane v mednarodnih konvencijah, državnih ustavah in zakonih. Problem pa je, ker se omenjene pravice v praksi pogosto ne uresničujejo. V procesu udejanjanja in izvajanja zapisanega so vključeni vsi, od pripadnikov romske skupnosti do državnih in upravnih organov in civilne družbe. Poseben pomen tega znanstvenega sestanka je v tem, da že od začetne faze sodelujejo tudi strokovnjaki iz vrst romskih skupnosti iz različnih držav. Tako srečanje je izrednega pomena tudi za ustvarjanje in krepitev povezav med njimi.

Izdelava mednarodne primerjalne analize praks na področju vzgojno-izobraževalnega dela z Romi

Analiza bo zajela normativna zagotovila, prakse v posameznih državah in trend razvoja ter identifikacijo ključnih odprtih vprašanj. V izbiri posameznih primerov iz različnih evropskih držav bomo upoštevali zlasti tiste, ki ob prednostnem cilju vključevanja pripadnikov romske skupnosti v večinsko družbo zagotavljajo spoštovanje pravice do izražanja, ohranjanja in spodbujanja etnične identitete, kakor tudi širše razumevanje vrednot enakosti v povezavi s socialno pravičnostjo (spopad s predsodki, približevanje univerzalnim vrednotam, spoštovanje kulturne in jezikovne drugačnosti). Ta področja so določena kot prioriteta tudi v razvojnih programih, ki jih je sprejela Republika Slovenija za uspešnejše vključevanje pripadnikov romske skupnosti.

Zajeli bomo tudi dva primera segregacije in ločevanja romskih in neromskih učencev, ki jih je obravnavalo Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v novejšem času /zoper Češko in Hrvaško/ in iz analize pravnih mnenj, dejanskega stanja in odgovorov obeh držav izluščili tiste elemente, ki so sorodni praksi v drugih evropskih državah.